Svetovno prvenstvo Gwangju 2019

Veteranskega svetovnega prvenstvu v Južni Koreji se je udeležilo tudi več slovenskih plavalcev. Rezultate lahko preberete na tej povezavi, spodaj pa si lahko ogledate nekaj fotografij, ki so nam jih poslali Marijan lapajne, Neda in Saša Isakovič in Nedin opis tekmovanja in Koreje. Vsem tekmovalcem čestitamo za dosežke, najbolj seveda našemu vzorniku Marijanu Lapajnetu za štiri osvojene medalji (kategorija 85-89). Še seznam najboljši dosežkov:

50 prosto.         Marijan  Lapajne 2. mesto.;. Neda Isakovič 17. mesto

800 prosto.        Sašo Isakovič  16. mesto

50 prsno.            Marijan Lapajne.  2. mesto. ;   Katarina Praznik  7. mesto

100 prsno.         Katarina Praznik  11. mesto

200 prsno.         Katarina Praznik 7. mesto; Matjaž Groznik 12. mesto

50 hrbtno.         Marijan Lapajne  2. mesto;  Boris Novak  12. mesto

100 hrbtno.       Marijan Lapajne  3. mesto;  Boris Novak 8. mesto

100 prosto Sašo Isakovič 17. mesto

Koreja kot dežela, je lepa, gorata, zelena, polna rek in rečic. Ceste so zelo dobre, avtoceste široke, polno viaduktov.
Kolikor sva videla, je podeželje polno rastlinjakov, vsa zemlja v dolinah je obdelana, drugače pa bolj malo vasi, so pa zato mesta ogromna in prepolna. Nova stanovanjska naselja so v bistvu visoke stolpnice in vsako naselje ima poleg cerkve (krščanske, kolikor se spoznam), šole, trgovine, pošto …
Posebno poglavje so njihovi zgodovinski spomeniki, palače, vrtovi, prekrasni parki – tam bi lahko človek kar ostal in meditiral.

Promet je še bolj teksaški kot pri nas, na štiri do osem pasovnicah trobijo, menjajo pasove, izsiljujejo, predvsem taksisti in avtobusi in hitro ugotoviš, da je najvarneje sedeti.

Ljudje so prijazni, izjemno ustrežljivi, čeprav velika večina govori le svoj jezik, a z rokami in nasmehom se da vse zmeniti. 

Prvenstvo
Ker je Gwangju veeeeliko mesto, mislim, da ima milijon in pol prebivalcev, se voziva midva skoraj eno uro, in enkrat prestopava. Možen je tudi prevoz z njihovim busom, a le z nekaterih postaj, pa se ta vozi na slabo uro. Midva uporabljava kar mestnega.
Kot v Kazanu in Melbournu je tudi tu z akreditacijo prevoz brezplačen na avtobusih in v metroju. Ledene stekleničke z vodo so vsepovsod. 
Malo smo se že razvadili, da so nam javili približen čas starta – no, tu si moraš sam izračunati, kdaj boš na vrsti. Pa še vedno se kaj zaplete, posebno pri starejših tekmovalcih in so zelo uvidevni in prijazni. Danes je eni zdrsnilo in je padla predčasno v vodo, pa so jo lepo izvlekli ven in pomagali na startni kamen.
Ekrani s tekmovalnega bazena so tudi v ogrevalnem in od tam te tudi kličejo v calling room, tako da je to zelo dobro organizirano. Je pa voda bolj mrzla kot smo je navajeni, ali pa se mi tako zdi, ker je zunaj peklensko vroče in vlažno, prostori pa so klimatizirani na 18 stopinj (vsaj meni se zdi) in prihod in odhod ni ravno prijeten, zunaj prevroče, notri premraz.
Tudi za prehrano in pijačo je dobro poskrbljeno, cene niso navili tako kot v Kranju lani.